Sojina omaka in sake so narejeni s kojic kislino.
Kojična kislina je naravni antibiotični proizvod, ki izvira iz sladu (aspergillus oryzae). Japonska kuhinja uporablja kdo slad pri proizvodnji živil, kot so sojina omaka, sako in miso. Kojična kislina se pogosto uporablja tudi kot konzervans za meso in svežo zelenjavo, pa tudi kot antioksidant za olja in maščobe. Po podatkih spletnega mesta Optiderma ima kislina protiglivične in antibakterijske lastnosti. Poleg tega je beseda "kateri" splošno ime za bakterije in v japonščini pomeni "kultura".
Miso
Po podatkih spletnega mesta Zdrava hrana na svetu je miso slana fermentirana pasta, dobljena iz soje, ki je osnova za sojino omako. Izviri miso segajo v starodavno Kitajsko. Miso je bil na Japonsko predstavljen okoli 7. stoletja. V miso pasto so dodali vodo, tako da je bil gost, temen izdelek znan kot tamari ali sojina omaka. Čeprav je navadno narejena iz soje, miso naredijo tudi tako, da dodajo riž, ječmen, pšenico in druge sestavine, ki jim nato fermentirajo. Proces fermentacije lahko traja od tednov do let, odvisno od vrste miso-ja. Ko je postopek fermentacije končan, sestavine zmeljemo v pasto, ki spominja na teksturo orehovega masla. Miso zagotavlja minerale v sledeh baker, mangan in cink.
Sojina omaka
Sojina omaka je drugo živilo z visoko vsebnostjo kojic kisline. Sojina omaka je znana tudi kot sojina omaka, tamari in shoyu. Sojina omaka je nastala na Kitajskem kot začimba pred skoraj 2500 leti. Sojina omaka zagotavlja niacin (vitamin B3), beljakovine in mangan. Sojina omaka je tudi naravno veliko natrija.
Sake
Sake je japonska alkoholna pijača iz 3. stoletja. Sake je narejen iz riža, vode, kvasa in plesni, ki se imenuje tudi kikin. Temen, fini prah, narejen iz komekina, potresemo nad parjenim rižem, ki ga pustimo, da se ohladi. Na spletnem mestu Sake World se v naslednjih 36 do 45 urah nenehno preverja, ki se razvija.
