Nova različica igre Beauty and the Beast v živo je že največji boksarski hit leta, kar ni veliko presenečenje glede na ves hrup, ki ga je film prejel, ko so Disneyjevi oboževalci pripravljeni videti, kako najljubši pravljični liki zaživijo. Če ste celo življenje obsedli Belle in njeno Zver, zagotovo niste sami - a poznate resnično zgodbo, ki stoji za klasično pravljico?
Seveda obstajajo poznavalci, ki radi sprožijo moteče aluzije o Stockholmskem sindromu v risanki iz leta 1991 in njegovi nedavni adaptaciji, toda izvirna pravljica, ki je navdihnila dve nedavni filmski priredbi, je še bolj moteča.
Francoska romanografinja Madame Gabrielle-Suzanne Barbot de Villeneuve je leta 1740 napisala knjigo La Belle et La Bête, da bi raziskovala vprašanja v zvezi z zakonskimi pravicami žensk v osemnajstem stoletju. Napisano v času, ko ženske niso imele svobode pri izbiri zakonca, je Bellejevo ujetništvo služilo kot zelo očitna metafora za način, na katerega ženske niso imele izbire, s kom se poročijo.
Med Disneyevimi filmi in pravljico Villeneuve je veliko razlik, toda najbolj izstopa nekaj ključnih točk - in pojasnjujejo, zakaj se Disney ni držal izvirne zgodbe.
1. Vrtnica ni čarobna - in vzrok je Bellejeva zapora.
V zgodbi Villeneuve Belle prosi očeta, naj ji vrne vrtnico z njegovega poslovnega potovanja. Na poti domov se izgubi in najde pot do gradu Zver, kjer se prepusti gostoljubju, s katerim se je predstavil. Ko neha pobrati vrtnico za Belle, ko odhaja, se Zver razjezi in ga odpelje v ujetništvo. Vendar, potem ko je slišal, da ima trgovec hčerke (v Villeneuvevi pravljici ima šest otrok), Zver pristane, da ga bo pustil v zameno za enega od njih (skoraj tako kot v filmu akcij v živo). Belle prostovoljno in začne svoje življenje v ujetništvu.
2. LeFou in Gaston ne obstajata.
Dve izmed naših najljubših zlikovcev je pravzaprav v celoti sestavil Disney. V izvirni zgodbi so prave zlikovke Bellove hudobne sestre, ki so izjemno ljubosumne na njeno lepoto in pristop do življenja. Na neki točki zgodbe se dejansko zarotijo, da bi jih zveri pojedla sestra.
3. Čarobnega pohištva ni.
Najbolj očarljivi liki v filmu - Lumiere, gospa Potts in Cogsworth - prav tako niso imeli kraja v Villeneuveovi zgodbi. V izvirni zgodbi Belle živi povsem sam z Zveri, izoliran od zunanjega sveta, saj so ga vsi hlapci preklinjali in spremenili v kipe. (Se spomnite, kako smo rekli, da gre za simboliko poroke v 18. stoletju?) Vendar je imela družbo veliko ptic in opic - kar je verjetno celo bolj grozljivo kot druženje z uro.
4. Belle se v Zver ne zaljubi čez noč.
V obeh filmskih različicah se zdi, da se zdi, da se Belle in njen captor praktično izmenjata čez noč po izmenjavi nekaj knjižničnih knjig in skupnega obroka. Izvirna zgodba je bila veliko bolj realistična. Zver prosi Belle, da se ga poroči vsak večer in želi prekiniti urok - vendar ga ona ves čas zanika. Po dolgem času se princ v sanjah Belle pojavi v svoji pravi obliki in namigne, da je Zver. Reče ji: "Ne sodite po svojih očeh, predvsem pa me ne opustite, ampak me izpustite iz strašnih muk, ki jih trpim." Na žalost tega res ne razume in ostaja zaljubljena v človeka v svojih sanjah, ne da bi razumela, da je Zver.
